MobyDick naprave za čiščenje podvozij in koles tovornih vozil
UVOD: Prah je na tleh !
Pri vseh zemeljskih in pri večini gradbenih del na prostem se srečujemo s problemom dvigovanja prahu v suhem in zlasti toplem vremenu, ki je posledica premika tovornih vozil po samem delovišču kakor tudi vožnje težkih delovnih strojev po delovišču.
Rešitev za omejevanje in kontrolo širjenja prašnih delcev v ozračje poznamo. To je PrahoŽer. Že z uporabo enega PrahoŽera na prostem lahko zaprašenost ozračja zmanjšamo tudi za 70%. Pri uporabi več PrahoŽerov (sistem za odpraševanje), prašenje lahko nenehno vzdržujemo pod predpisanimi alarmnimi vrednostmi.
Prah imamo na tleh. Tovorna vozila ga na svojih kolesih prenašajo po transportnih poteh delovišča in se nadalje vključujejo v promet na javno cestno omrežje.
Posledično v kratkem času ni več ločnice med koncem delovišča in začetkom javne prometne površine. Vse prometne poti so polne zemlje, peska, drobnih prašnih delcev, oziroma zelo spolzkega blata v mokrem vremenu. Na ta način smo dovolili, da se prekomerno in hkrati zdravju škodljivo prašenje ne dogaja samo na delovišču, temveč se po cestah širi v daljno okolico, po mestih in naseljih. V deževnem vremenu javne prometne površine spremenijo v zelo nevarne drsalnice na katerih je zelo ogrožena prometna varnost, da hkrati o onesnaženosti okolja ne izgubljamo besed.
Kako se ta problem rešuje?
Tam, kjer se sploh lotevajo reševanja problema umazanih cest, so kot »odlagališča« blata uporabljena plitva prevozna korita napolnjena z vodo, kjer bi se naj blato in prah ustavila. Da je metoda neučinkovita, dokazuje še zmeraj umazana cesta. Če ne prej, pa po prevozu prvih nekaj tovornjakov, po katerih v koritu ostane več gostega blata kot tekoče vode. To zmes židkega blata, kolesa tovornjakov razvažajo naprej po cestah, tudi če so v korito zapeljali s čistimi kolesi.
Za tovornimi vozili se vije mokra sled. Toda, ali smo s tem ustavili prah in blato? Kajti če smo ga, kje pa se nahaja? Ali ga lahko recikliramo in znova uporabimo?
MobyDick – Vrhunska švicarska tehnologija za učinkovito odstranjevanje prahu in blata iz podvozij in koles tovornih vozil: BLATO - STOP
Raziskave in preizkusi so pokazali, da je za odstranjevanje prahu in blata iz pnevmatik in podvozja tovornega vozila najbolj učinkovita velika količina vode pri nizkem pritisku. Hkrati moramo zagotoviti obračanje koles, da vodni curki splaknejo celo tekalno površino pnevmatike s poudarkom na čiščenju profilov pnevmatike.
Načeloma obračanje in hkratno pranje koles zagotovimo na dva načina:
1. Z vožnjo po ploščadi na kateri so nameščene šobe za izplakovanje. V tem načinu pranja moramo zagotoviti dovolj dolgo ploščad, da pnevmatiko v celoti obrnemo. Zaradi različne intenzivnosti blata na deloviščih pranje v enem obratu ni vedno zadostno. Pri težjih umazanijah je potrebno pnevmatiko izpirati tudi trikrat. Zaradi prevoznega načina pranja smo ta tip izplakovalnih stez poimenovali dinamične steze.
2. Pri statičnih stezah vozilo ustavimo na izplakovalni stezi. Obračalna valja pod pritiskom vozila zaženeta stroj. Aktivira se skupina črpalk, skozi šobe brizga voda, pohodna valja pa obračata kolesa na isti osi. Pranje traja toliko časa, dokler voznik ne odpelje vozila naprej. Ta postopek je primeren na deloviščih, kjer se intenziteta blata spreminja (deponije odpadnega materiala in podobno).
Statična steza
Dinamična steza
Tretiranje vode
Slika 01
Slika 02
Slika 03
Slika 04
Voda je medij za odstranjevanje umazanije iz podvozij in koles vozil. Dobimo jo lahko iz lokalnega vodovoda (pitna voda ali tehnološka voda). Po uporabi na izplakovalni stezi jo lahko odvedemo po kanalizacijskem omrežju kamor je pač to speljano.
Mi ne podpiramo ekološko spornih in hidrološko potratnih rešitev, zato je v naši ponudbi pralnih stez proizvajalca Frutiger posebna pozornost posvečena tretmaju vode.
Vodo s potopnimi črpalkami (Moby Pump) črpamo iz reciklažnega bazena, ki je nameščen ob ali pod pralno stezo. Po izrabi »čiste vode« umazano vodo zbiramo in zlivamo v sprejemni prekat istega reciklažnega bazena (slika 2), kjer se trdi delci usedajo na dno prekata. Ob naslednjem pranju črpalke potegnejo vodo iz prvega prekata v drugega, proti tretjemu v katerem se nahajajo črpalke. Voda se na svoji poti po treh prekatih toliko prečisti, da so črpalke zelo dolgo v tekoči vodi. Če vodi dodajamo flokulant, se trdni delci v vodi bistveno hitreje usedajo in je posledično naša reciklirana voda bolj čista. Reciklažni bazen (tank) čistimo tako, da usedlino v bazenu odstranimo kar z žlico nakladalnega stroja (sliki 3 in 4).
Voda za izpiranje torej kroži. Dejanska poraba vode je 10 – 15 l/vozilo, odvisno od gabaritov vozila. Porabljena voda je dejansko tista, ki jo vozilo »odnese s seboj«.
Če se želimo znebiti skrbi za čiščenje reciklažnega tanka v istega, postavimo mehanizem za samodejno izmetavanje usedline, ki deluje hkrati z delovanjem naprave (slika 1). Ta se standardno uporablja pri statičnih napravah zaradi manjših dimenzij reciklirne posode.
Izkušnje iz dveletnega obratovanja naprave MobyDick 400 so pokazale, da so izmerjene vrednosti prašnih delcev v zraku na izhodu iz kamnoloma znatno padle!
Posnetki prehoda vozila čez pralno stezo MobyDick 400 v kamnolomu Verd
|
